kosilnica

2 dni brez Marka

Nekaj dni nazaj je šel Mark v nasad kosit travo. To opravilo ga pričaka 3 krat letno. Moram priznati, da je res v dobri psihofizični pripravljenosti, da je sposoben tako velikega napora v tako kratkem času. Celoten nasad namreč pokosi v slabih dveh dnevih. Jaz tega ne bi zmogla niti v 14 dneh. Mislim, da bi že po eni uri vrgla puško v koruzo, se usedla na tla in zjokala od vsega hudega.

Ne bom rekla, da nisem nikoli kosila, sem, in prav uživala eno urico hoje za kosilnico po ravnem terenu, seveda. Ampak po uri, uri in pol pa me začnejo močno boleti roke od ¨komand¨, tako da to opravilo žal ni zame. Veliko raje v rokah držim lonce in kuhalnice.

Tako za čas košnje in Markovega odhoda v nasad ostanem doma in skrbim za otroka. Dva dni si z Nežo in Nikom splaniramo tako, da se imamo luštno in se čimbolj zaposlimo, saj bi ga sicer pogrešali.

Nazadnje smo šli s kolesi na 10 km pot in sicer od našega doma, pa do Qlandie v Kamniku in nazaj. Bilo je ravno prav toplo, pot je res luštna, ves čas smo se peljali ob reki Bistrici, ob poti so visoka drevesa in senca. Nekaj časa je pot asfaltirana, nekaj časa pa makadamska in četudi je bilo med tednom smo srečali veliko sprehajalcev in kolesarjev, ki jih je Nik vse po vrsti ogovarjal. Ustavil se je pri nekem starejšem gospodu, ki je sedel na klopici ob reki in ga ogledoval. Potem pa je rekel, da če pride medved, da ga bo zagotovo pojedel, ker je prestar da bi tekel.

Ob poti sta v ravno pravšnji razdalji postavljena dva vodnjaka, tako da nam še pijače ni potrebno nikoli vzeti s seboj. Nik je imel s seboj majhen nahrbtnik, brez katerega ne gre na noben izlet. Prav vedno si sam vanj pripravi malico. Tokrat so se v njegovem nahrbtniku znašli lešniki v lupini, včasih pa se notri med drugim znajde tudi korenje, sveža paprika z vrta ali pa kakšni grisini ali bonbon za energijo.

To je bila Nikova najdaljša kolesarska tura, potreboval je kar nekaj postankov, pri vsakem postanku pa odpiral nahrbtnik in vsakokrat ob poti iskal kamen s katerim bo tolkel lešnike.  

Preizkusil se je tudi v “street workout-u” in prav posrečeno ponavljal za mladimi izklesanimi fanti, ki tam preživijo vse popoldneve.

Vsega skupaj smo za to pot potrebovali 4 ure. Ja, dolga je bila. Ko smo prišli domov, ura je bila okoli 19h, pa sta bila oba tako utrujena, da sta bila stuširana in v pižami pripravljena za v posteljo v manj kot 10 minutah. Seveda sta noč prespala v najini zakonski postelji, kar je zlato pravilo, ko njunega atija ni doma.

Četudi smo se imeli luštno, pa smo bili veseli, ko se je Mark ves uničen in poln žuljev vrnil domov.

Delite naprej ...